03.04. Na tatko mi, po povod negoviot rodenden so neizmerna blagodarnost za seta negova bezuslovna ljubov i poddrshka shto mi ja pruzhil vo zhivotot.
14 juli, denot e tvoj
Koga vo nokta ke se protnesh
so plamen razigran kako
klasjeto na Van Gogovite platna,
ke zastanesh vo mrakot, ni nashto,
znam, togash znam deka
denot radost shto bil, sega taga nosi.
Plamenot lebdi, go igra tancot na nemirot, kazhuva tuka si, rechi mu, sreken bidi.
Me budish so svetosta tvoja vechna vo dushata shto ja nosam, so svetlinata shto vodilka niz zhivotot ovozemski mi e.
Izgrejsonceto ke me odvede tamu negde
kamenot crn cveten da go storam.
Da pogledam gore vo nebesna shir kade
samo neboto granica ti e, ah da, mozhebi
i tamo negde treba sreken da si.
Jas ovde so nem plach mozham da sum
gorda, i samo tolku da ti recham, Slava ti.
Sonja Serafimovska